Navadna lisica

Značilnosti

Navadna lisica ali rdeča lisica je zelo prilagodljiva žival, saj naseljuje različne življenjske prostore. Lisica je sicer glavni prenašalec silvatične stekline, a je v gozdu zelo koristna, saj odstranjuje bolne in poginule živali. Živi kot samotar v rovu, lisičini, ki si ga izkoplje sama. Čeprav jo preganjajo, je zaradi prilagodljivosti pogosta.

Opis

Ima podolgovato vitko telo, na glavi pa zelo gibljiva šilasta uhlja in ozek koničast smrček z redkimi dolgimi dlakami. Rep je dolg in košat, na koncu bel. Kožuh je rdeče-rjave (barve, vrat in trebuh sta bela, spodnji del nog in konca uhljev pa temni.) Telo je dolgo od 60 do 90 cm, rep od 35 do 50 cm; odrasli samci tehtajo do 10 kg. Živi v gozdnih predelih, redko v gorah. Zelo pogosto se zadržuje v bližini človeških naselij, tudi ob velikih mestih. Je zelo spretna in hitra. Okrog hodi v glavnem ponoči in lovi plen, išče odpadke in mrhovino. Hrani se z vsem, kar lahko ulovi, od majhnih sesalcev, žuželk, plazilcev, ptic, mrhovine, jagod … Živi posamezno, redkeje v manjši skupini, in sicer v tleh v brlogu, do katerega izkoplje več izhodov. Pari se enkrat do dvakrat letno, navado pozimi. Brejost traja 52 dni, spomladi skoti od 4 do 8 mladičev (največ 12), ki se osamosvojijo po približno štirih mesecih. Lisjak pomaga pri vzreji.

Vir: lifehabitats.com