Potočna postrv

Značilnosti

Je sladkovodna riba donavskega porečja iz družine postrvi. Odvisno od oskrbe s hrano, je potočna postrv dolžine 20 do 80 cm; izjemoma je lahko dolga do 1 m in tehta več kot 13 kg.

Opis

Njihov hrbet je olivno-temno rjave barve in srebrno modre barve, do trebuha se pojavijo rdeče lise s svetlim robom, sam trebuh je belkasto rumen. Lahko živijo do 18 let. Potočnice v jezeru zrastejo v velike jezerske postrvi, v gorskih potočkih pa ostanejo majhne. Do takih razlik pride predvsem zaradi količine hrane, ki jo je v jezeru veliko, v gorskem potočku pa komaj kaj.  Glede na obarvanost ločimo dva fenotipa potočne postrvi: • črnomorski fenotip – na Slovenskem avtohtona vrsta. Prepoznamo jo po rdečih pikah na beli podlagi • atlantski fenotip – k nam je bila prinešena. Prepoznamo jo po izključno črnih pikah. Njeno okolje je zdrava in hladna voda. Najugodnejša temperatura vode je med 6 in 18 stopinjami Celzija. Povsem zdrava je lahko le neregulirana voda z mnogimi brzicami, vijugami in tolmuni, voda z bogatim obrežnim rastjem, ki daje zatočišče ribam in mnogim drugim živalim. Potočnica ima lastnost, da ni klateška in da je ne vleče v širni svet tako kot šarenko. Če se le da, je zvesta svojemu prostoru, kar se še zlasti pokaže takrat, ko dalj časa ne dežuje in se rečno dno zlato rjavo obarva. Na stojiščih potočnice te obarvanosti ni, ker jo preprečuje z neprenehnim gibanjem repa. Zato v nizki vodi svetle lise na rjavem produ pomenijo, da se tam nahaja potočnica. Sicer pa življenjski prostor potočnice predstavlja nekaj deset metrov reke ali potoka. Kje se v nekem trenutku nahaja pa je odvisno od tega kaj počne. Načeloma ima raje mirno vodo. Pogosto se zadržuje ob bregu, kjer je voda globlja in mirnejša.

Vir: lifehabitats.com