Značilnosti
Vijeglavka je majhna žolna vrabčje velikosti. Je rjavo obarvana in jo zaradi njene varovalne barve zelo težko opazimo. Je edina žolna selivka. Seli se v afriške savane južno od Sahare.
Vrsta | Ptič |
Življenjski prostor | Travnik |
Velikost | 16 – 18 cm |
Teža | 35 g |
Opis
Njeno oglašanje pri nas najlažje slišimo v marcu in aprilu, ko se ptice vrnejo s svojih prezimovališč in se par oglaša v duetu, da označuje svoj teritorij. Vijeglavke gnezdijo v odprti kulturni krajini s posameznimi gručami dreves in grmovja ter v senožetnih sadovnjakih. Gnezdo si naredi v drevesnih duplih, hrani pa se na travnikih, kjer išče različne žuželke in ličinke. Vijeglavka je najbolj znana po svarilnem zvijanju vratu, pri katerem obrača glavo skoraj za 180º, po čemer je dobila tudi ime v slovenščini in mnogih drugih jezikih (npr. angleško wryneck, špansko torcecuello, nemško Der Wendehals). To počne kadar jo kaj vznemiri na gnezdu, poleg tega pa našopiri perje na glavi in glasno sika. Za razliko od drugih žoln ne pleza po drevju, temveč se obnaša bolj kot pevci, ko skaklja po tleh in sedi na vodoravnih vejah. Najraje se prehranjuje z mravljami, ki jih išče v razpadajočem lesu, med rastlinjem in v prsti. Gnezdi v odprti kulturni krajini in sadovnjakih. Je sekundarni duplar, kar pomeni, da uporabi staro duplo druge žolne, rada pa zasede tudi umetno gnezdilnico. Od drugih žoln se vijeglavka loči tudi po tem, da je selivka; iz zmernih predelov Evrope se jeseni odseli v podsaharsko Afriko, iz vzhodnejših delov območja razširjenosti pa v Južno Azijo.
Vir: lifehabitats.com